Konoplja. Legalized it??

Od ponedeljka dalje lahko oddate svoj podpis v podporo predloga zakona o samozdravljenju, zakona o konoplji in zakona o osnovnem bivanju. Pobudo za omenjene zakone je predložil Jaka Bitenc, predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba. Prvo bom na kratko predstavila bistvo vseh treh predlaganih zakonov:

1. Predlogzakona o samozdravljenju predlaga, da bi moral imeti vsak človek svobodno pravico odločati o tem s katerimi zdravili oz. zdravilnimi rastlinami se želi zdraviti. Poleg tega, pa bi imel pravico, do gojenja teh rastlin v kolikor jih ne bo prodajal.
2. Predlogzakona o konoplji bi določal legalno uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene. Posameznik pa bi lahko gojil konopljo tudi v lastne namene, vendar v omenjenih količinah.
3. Predlog zakona o osnovnem bivanju pa določa, da bi posameznik, ki javnemu podjetju za uporabo osebnih storitev dolguje denar, to vsoto povrnil s prostovoljnim delom v podjetju. Poleg tega pa bi posameznik dobil v bezplačen najem javno zemljišče za predelavo hrane.

Osredotočila se bom predvsem za prva dva predloga, ki se nanašate na konopljo. Torej, smo za legalizacijo konoplje ali ne?

Zgodovina konoplje sega v kameno dobo, saj so iz njena vlakna uporabljali za vse vrste blaga in izdelovanje vrvi. Tudi Marija Terezija je z zakonom zahtevala od vsakega kmeta, da določen del svoje zemlje nameni gojenju konoplje, ravno zato, ker je bila izjemno cenjena rastlina za izdelovanje vrvi. Kot zdravilno in psihotropno rastlino pa je konopljo omenjal že Herodot, prisotna je bila tudi, kot zdravilno sredstvo pri Azijskih zdravilcih ( indijska in kitajska medicina ). Konoplja je dvokaličnica, ki spada v družino konopljevk, zraste od 0,5-6m. Konoplja ima tri podvrste in sicer; navadna konoplja (Cannabis sativa ), industrijska konoplja (Cannabis indica) in Cannabis ruderalis. Konoplja vsebuje skupino substanc imenovanih kanabinoidi. Kanabinoid, ki ima psihoaktiven učinek v konoplji je THC (tetrahidrokanabinol) in ravno zaradi njega je konoplja uporabna v medicini in kot droga.

Predvidevam, da je Bitencev vzor za predlog zakona o konoplji Nizozemska, kjer je konoplja legalizirana tako v medicinske, kot zasebne/rekreativne namene. V deželi tulipanov imajo posebne kavarne ( Coffee shop-i ), kjer legalno prodajajo kanabis. Prodaja je sicer omejena ( do 5g ) in kupijo jo lahko le Nizozemci, turistom ni dostopna ( uradno! ).

Predlog Bitencevega zakona bo podprlo nekaj ljudi, ki bi si želeli kanabis uporabljati zaradi zdravstvenih razlogov, velika večina pa bo tistih, ki kanabis uporabljajo, kot opojno sredstvo. Verjetno je prepovedano res najslajše, ampak ne verjamem, da bi se uporaba trave zaradi legalizacije zmanjšala ( kdor bo drogo želel jo bo dobil – ilegalno ali legalno ). Prav tako močno dvomim v tezo, da se bo zmanjšala kriminaliteta v Sloveniji, če kanabis legaliziramo, to so namreč navedli, kot pozitivni učinek legalizacije. Verjetno se kriminal ne dogaja zgolj zaradi ganje, pa tudi vsi odvisniki niso odvisni samo od marihuane.

Kar pa se tiče medicinskega namena kanabisa je pa zadeva v državah ( Izrael, Češka, Finska, Nemčija ) kjer je njena uporaba v ta namen legalizirana taka…Vlogo za dovoljenje zdravljenja s kanabisom lahko podpiše vsak splošni zdravnik, pravico, da se vloga odobri pa le nekaj strokonjakom. Poleg tega pa je zdravljenje s kanabisom dovoljeno le najtežjim bolnikom in je tako imenovano »last resort zdravilo« ( zadnja možnost ). To pomeni, če po enoletnem zdravljenju z vsemi drugimi zdravili ni uspešno ima bolnik pravico zaprositi za zdravljenje s kanabisom. To so bolniki z multiplosklerozo, bolniki z virusom HIV ( ki so že izgubili 10 ali več procentov telesne teže ), bolniki z malignimi tumorji v 3. In 4. fazi, bolniki s Parkinsonovo boleznijo, kronično vnetno boleznijo črevesja, kronične bolečine iz znanega vzroka, ter redkimi boleznimi za katere ni na voljo prav veliko zdravil. Bolnikom je v državah, kjer je dovoljena medicinska uporaba kanabisa, na voljo v več farmacevtskih oblikah. Cigarete, tinkture, piškoti, mazila in izparilniki. Zavedati se je potrebno, da kanabis ni »rožica za vse«, ki bi ozdravila najtežje bolezni in pomagala kar vsem. Kanabis ne ozdravi raka, pomaga le, kot dodatek pri samem zdravljenju ( bolnikom lajša bolečine – delno nadomestilo morfiju ). Poleg tega pa je kajenje kanabisa ( listov in vršičkov ) podobno kajenju tobaka, saj tudi kanabis vsebuje podobne rakotvorne substance, kot tobak. Statistika kaže, da je pri četrtini bolnikov zdravljenje neuspešno, da pa je izboljšanje pri tistih, ki deluje blagodejno ( lajšanje bolečine, povečanje apetita, dvig razpoloženja…). Kot vsako zdravilo ima tudi kanabis stranske učinke, pri marihuani je to predvsem omamljenost. Ko sem zbirala informacije za to objavo sem nekje naletela na izjavo zdravnika, da omamljenost ne moremo šteti, kot neželen učinek kanabisa, ampak celo, kot dobrodošel. Za argument je navedel, da bolezen s sabo prinese obup, žalost, skrbi in da zato ni nič narobe, če si malo v višavah.

Jaz sem za legalizacijo kanabisa, ampak samo v medicinske namene. Podpiram možnost, da se posameznik, ki želi poskusiti zdravljenje s kanabisom to omogoči, če je mnenja, da mu to lahko pomaga, vendar pod nadzorom zdravstvenega osebja. Ne strinjam pa se, da bi kanabis gojili sami doma na lastno pest ( niti v medicinske namene ). Kanabis, ki se uporablja v zdravstvu mora biti dobre kakovosti, kar je posledica nenehnega nadzora in pravilne oskrbe. Kanabis za zdravstvene namene je za vzgajanje zahtevna rastlina. Analize v državah kjer je gojenje kanabisa dovoljeno so opravili eksperiment, kjer so bolnikom dali kanabis v oskrbo in rezultati so pokazali, da večina pacientov nalogi ni bila kos. Torej ljudje bi si s tem naredil več škode, kot koristi. Bitencev predlog zakona je za mene preveč ohlapen in ga bo moral v primeru sprejetja pošteno dodelati. Mogoče si pa gospod Bitenc želi le večje blaginje in zadovoljstva v naši podalpski deželici. In mogoče mu bo to skupaj z ganjo celo uspelo in to legalno.

Za konec prilagam en smešen in en resen video. Naj bo prvi tisti resnejši ( o pozitivnih učinkih kanabisa ), na koncu pa se nasmejte stand up komiku Vidu Valiču, ki se je leta 2008 na Trnfestu šalil o tem kako bi bilo, če bi travo vpeljali v kulturo.

Medicinska konoplja in njen vpiv na zdravje: 

Vid Valič o veljavi trave v kulturo ( 1:30 ):

Z nogami trdno na tleh, Lučka.

Lep pozdrav.

50 Odtenkov sive...

Včeraj sem se uspešno znebila triologije knjig 50 Odtenkov sive, pisateljice E. L. James. Za simbolično ceno sem jih prodala bivši sošolki, ki je slišala govorice, kako je to ena najbolje napisanih knjig vseh časov. Punca je cela navdušena, na koncu mi je še dodala, da je prav ponosna, da ima na svoji knjižni polici tako dobre knjige. ( Pravzaprav ne vem kdo ima zdaj bogatejšo knjižno polico ona, ki ima zdaj te knjige, ali jaz, ki sem se jih uspela znebiti ;) ).Ker ji nisem hotela kvarit navdušenja s svojim mnenjem, sem bila kar tiho. O famoznih 50 odtenkih sive si mislim….

Kratka vsebina zgodbe. Miljarder s temno preteklostjo Christian Grey in nedolžna 21-letna študentka Anastasia Steele, imata posebno vrsto razmerja. Anastazija podpiše pogodbo, da se bo Greyu prepustila v vsem – v spalnici in zunaj nje. S tem pristane na vdajanje vsem njegovim sadomazohističnim muham, zalezovanje, klofutanje in bičanje z usnjenim jahalnim bičem, klicati ga mora »gospod«, predpisuje pa ji celo, kaj sme jesti. Sama sem prebrala samo prvi ter nekaj poglavji drugega dela triologije. Pa naj poudarim, da nisem ta vrsta bralke, ki bi prenehala z branjem knjige nekje na polovici. Knjiga je za moje pojme dolgočasna. In če sem iskrena, sem bila nad prebranim malce razočarana. Priznam, da lahko mojemu razočaranju botruje dejstvo, da sem si po vseh govoricah, šepetanju in priporočilih dobila vtis, da bo to res ena od boljših knjig, ki jih bom prebrala, pa ni. Verjetno je ena izmed najslabših knjig, ki sem jih kdaj prebrala. Poleg omenjenega razloga, pa nad mojim razočaranjem sloni še dejstvo, da imam popolnoma drugačen pogled na ljubezen oz. spolnost, kot je opisano v knjigi.

Boste rekli, pa kako lahko kaj takega reče, če pa je to knjiga, ki je bila prodana v več, kot milijon izvodih. Prehitela je celo Harry Potterja in Da Vinchijevo šifro. Res je. Ampak naj vam povem, da sem sama kupila knjige zgolj iz radovednosti, ker se je o knjigi toliko govorilo. In skoraj z gotovostjo lahko trdim, da je vzrok za tolikšno prodajo predvsem ( ženska ) »firbčnost«. 50 odtenkov sive se lahko primerja z Da Vinchijevo šifro le po prodaji. Po literarni vrednosti, pa ni primerjave. Brownovo delo je mojstrovina, tako vsebinsko, kot literarno. Medtem, ko 50 odtenkov sive ne morem trditi, niti, da je erotični roman, kot ga označujejo. Pri 50 odtenkih sive gre za »Cheap shit roman«, pornografijo in mislim, da kaj drugega ne morem trditi.

Najbolj bizarno oz. nedojemljivo pri vsem tem se mi zdi, to, da roman berejo izobražene, pametne ženske in za piko na i pristavijo, da je to: »Najboljša stvar, ki so kdaj prebrale!«. Uh, ne morem si kaj, da ne bi podvomila v pridevnik »izobražene« in »pametne«.

Še ena od bolj šokantnih stvari se mi zdi to, da starejše ženske, ki so roman prebrale trdijo, da se njihovo spolno življenje doseglo vrhunec in da šele po prebranem vedo, kaj je to seks. Ja halooo? A  ni žalostno, da mora gospa npr. pri 40 prebrat 3 cenene knjige, pa začne ( spet ) uživati v spolnosti? Ne vem zakaj si predstavljam, da je seks z leti vedno boljši, mogoče se preveč držim reka: »Vaja dela mojstra!«. In skoraj ne verjamem, da ženske pri 40 – ih, ne bi vedele kaj jih ugaja, kako to doseči in zraven še poskrbeti, da je njen moški ob tem zadovoljen. Malo je čudno, da bi lahko iz teh cenenih knjig videl nebesa, če jih prej nikoli nisi. Čeprav tudi v ta »pozitiven« učinek romana dvomim. Ne vem, če ob uporabi biča lahko doživiš razsvetljenstvo. Mogoče bi bilo boljše, da pogledate vase in ugotovite zakaj med rjuhami ne »štima« več, kot je včasih. Včasih je za obuditev strasti potrebno samo seksi spodnje perilo in seveda dejstvo, da partnerja ljubite. Vse drugo, biči, nasilje in podrejenost enega od partnerjev je nepotrebno.

Dopuščam dejstvo, da nimam v celoti pravega mišljenja in da tiste zanimive in pomembne stvari skrivajo ravno v tretjem delu in drugi polovici drugega dela, ki ga nisem prebrala in s tem delam krivico celotni triologiji in pisateljici. Prav tako sem vesela, če se je komu izmed vas po prebranem spolno življenje obrnilo za 180 stopinj. Saj veste zadovoljni ljudje, večja motivacija, večja produktivnost…

Lep pozdrav, od "brihtne" Lučke ;)

ROŽNATI OKTOBER

Rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk. Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Ta oblika raka je visoko ozdravljiva, če je le odkrita dovolj zgodaj. V Sloveniji trem ženskam na dan povedo, da so zbolele za rakom na dojki. Več, kot ena ženska na dan pa za posledicami le tega umre.

Rožnati oktober je namenjen ozaveščanju in informiranju ljudi, predvsem žensk o raku na dojki; o preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju. Vsaka ženska bi se morala zavedati, da lahko zboli za rakom na dojki. Veliko vlogo pri zdravljenju imamo same, saj veliko zatrdlin, ki se izkažejo za karcinogene odkrijejo ženske same s samopregledovanjem. Pomembna preiskava za odkrivanje raka na dojki pa je tudi mamografija.

Osredotočila se bom na samopregledovanje, ker vam bom na koncu predstavila aplikacijo, ki jo je razvilo slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Dona v sodelovanju z družbo Roche in zavodom Med.Over.Net.

Samopregledovanje je priporočljivo začeti po 20. letu starosti. Samopregledovanje opravimo vsak mesec, najbolje 7. do 10. dan po koncu menstruacije. Ženske, ki so v menopavzi pa naj samopregledovanje opravijo vedno isti dan v mesecu.

POSTOPEK SAMOPREGLEDOVANJA: Informacije o pravilnem postopku samopregledovanja sem dobila na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani v posebni brošuri, ki je brezplačna in si jo lahko vzame vsak obiskovalec. Postopek samopregledovanja najdemo praktično v vsaki ustanovi, ki je povezana z zdravjem, vendar je vsak napisan malo drugače. Ravno zato sem odšla na Onkološki inštitut, kjer sem prepričana v strokovnost in zanesljivost podatkov, saj se ravno tukaj ukvarjajo z rakom na dojki. 

1. Stopite pred ogledalo, oglejte si ali je na vaših dojkah morda vidna kakšna sprememba: rdečica, oteklina, ugreznjenje kože ali bradavice, izcedek iz dojke.
2. Nato dvignite roke in jih položite za glavo. Ponovno skrbno opazujte morebitne spremembe na dojki, koži ali bradavici.
3. Zdaj položite roke na bok in se nagnite proti ogledalu. Ramena potisnite naprej in si ponovno oglejte morebitne spremembe.
4. Dvignite levo roko. Z dlanmi in prsti desne roke pretipajte dojko in tkiva v okolici, kar najlažje storite namiljeni pod prho. Dojko najprej pretipajte v vseh smereh: krožno, vzdolž dojke in od bradavice proti robu dojke. Ne pozabite pretipati tudi pazduhe. Postopek ponovite na drugi dojki.
5. Postopek opisan v točki 4. ponovite tudi leže. Pod ramo si položite blazino in zloženo brisačo. V tem položaju je dojka manj napeta, pregled pa zato lažji. Ponovno ne pozabite na pazduhe.

Nekateri zmotno mislijo, da  je rak dojke boleč. V primeru, da zatipate zatrdlino ( ali več zatrdlin ), vas večinoma ne bo bolelo. Običajno se pojavijo le neprijeten občutek, kot je žarjenje ali večja občutljivost.

V primeru, da zatipate zatrdlino in se ne spreminja z menstruacijskim ciklom, če opazite izcedek ali ugreznjeno bradavico takoj obiščite zdravnika. Ta vas bo napotil na ustrezne preiskave.

BREST TEST APLIKACIJA:  za to aplikacijo sem včeraj slišala povsem po naključju, ko sem se vračala iz faksa in je v ljubljanskem Maximarketu ravno potekala predstavitev le te. Dogodek je povezovala Barbara Drnač, ki prebolela raka na dojki in je skupaj s svojo hčerko tudi ambasadorka aplikacije.

Brest test aplikacija je brezplačna aplikacija, ki jo naložite na vaš pametni telefon ali tablični računalnik. Aplikacija je povsem preprosta za uporabo, saj vsebuje podrobna navodila za samopregled po korakih s slikami, možnost dodajanja beležk za vsak opravljen samopregled in nastavitev mesečnega opomnika. V primeru, da pri samopregledu opaziš kakršnekoli spremembe, ti aplikacija omogoča, da si mesto spremembe označiš na interaktivni sliki. Aplikacija vsebuje tudi povezave, do spletne strani Europa Dona in drugih sorodnih strani, ki vas obveščajo o raku dojk.

Aplikacijo si lahko brezplačno naložite na povezavi: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.positiva.breasttestapp

Povezava do slovenskega združenja za boj raku na dojki Europa Dona: http://www.europadonna-zdruzenje.si/

Lep rožnat pozdrav.

Lučka :)

Tylor Hamilton: Skrivna dirka

Pred nekaj urami sem prebrala knjigo Skrivna dirka, Tylerja Hamiltona, nekdanjega profesionalnega kolesarja in klubskega kolega Lance Armstronga v ekipi Postal. Knjiga je resnično dobra, fenomenalna če želite. Nekateri so me opozarjali, da bom po prebrani knjigi zasovražila kolesarstvo, predvsem pa Armstronga. Iskreno povem, da me ni nič tako šokiralo, da bi kolesarstvo zasovražila. V knjigi ni nič takega, kar ne bi že prej vedela o krvnem dopingu. Zanimivo je to, kako so bili športni zdravniki ( predvsem Ferrari in Fuentes ), vedno 3 korake pred antidopinško komisijo. In kako so se novim diagnostičnim testom izognili na fin način, npr. samo z zmanjšanimi odmerkom eritroproteina itd. Da, bi se mi pa po prebrani knjigi zameril Armstrong, pa sploh ne. Prej obratno, ampak s tem ne mislim, da bi zagovarjala njegovo doping uporabo, seveda ni bilo prav. Moti me dejstvo, kako je celotna knjiga postavljena na Armstrongu, kako je Lance najbolj surova oseba na Planetu in kako vsakemu vsili svojo voljo in svoja pravila.

Kot sem že omenila knjiga je resnično dobra, prebrala sem jo na mah. Namen Hamiltonovega pisanja je bil, da bralcu pove kakšne razmere so vladale v kolesarstvu v njegovih ( in Lancovih ) časih. To bi lahko naredil tudi drugače, preprosto bi povedal tako, kot je bilo, ne da je knjiga napisana tako, da dobiš občutek, da je vsega kriv Armstrong. Lanca bi lahko omenjal ravno toliko, kot ostale sotekmovalce, pa bi bila knjiga enako dobra ali pa še boljša.

Dejstvo je, da je bila ta knjiga ( in mnoge druge ), vsa pričanja proti Armstrongu narejena zgolj zaradi denarja. Gotovo veste, da Lance ni niti enkrat padel na doping kontroli. Če ne bi sam priznal jemanja nedovoljenih poživil, bi od dokazov proti njemu ostala samo pričanja njegovih sotekmovalcev, ki so se skozi celotno kariero vlekli za Armstronga, sami pa nekako nikoli dobili priložnosti. Bilo pa jim je tudi jasno, da če Armstronga zavrnejo, da v nobeni drugi ekipi ne bo takih rezultatov ( posledično tudi manj denarja ), ker so bili drugje »pogoji za pripravo slabši«. Prav patetično je dejstvo kako so vsi takratni kolesarji ( predvsem Armstrongovi klubski kolegi ) in športniki iz popolnoma drugih disciplin polni samozavesti in prav čudim se s kakšno lahkoto obsojajo Armstronga. Kolesarji, ki mu nikoli niso segli do gležnjev govorijo kako so vsi vedeli, kaj je počel, da je prišel do svojih zmag. Vendar so to počeli tudi ostali, vendar kljub dopingu niso bili nikoli 7-kratni zmagovalci Toura. Tukaj se pokaže prava beda človekovega karakterja. Ti kolesarji, ki jim je na dirkah vedno kazal hrbet, zdaj v ta isti hrbet zabadajo nože, le zato, ker so jim novinarji namenili 5-minut svojega časa, da lahko pluvajo po Lancu. Jasno jim seveda je ( upam! ), da s tem ne bodo dobili njegovih zmag, se pa verjetno dobro počutijo, ko si lahko mečejo pesek v oči, da so bili celotno kariero slabi, ker se je Lance dopingiral. Milorečeno patetični so tudi odzivi ostalih športnikov. Spominjam se izjave Novaka Đokoviča, da je Lance Armstrong sramota za šport. Prav veliko te res ne rabi biti v hlačah za tako moraliziranje in da popljuvaš športnika, ki je več truda in napora vložil v 3 tednih ( z dopingom ali brez ), kot ga bo Novak v svoji celotni karieri ( pa če bi igral še 1000 let ).

Armstronga občudujem predvsem iz njegove osebne zgodbe. Premagal je raka ( gotovo najpomebnejša zmaga v življenju, ki mu je ne more nihče vzeti ), se pobral in nanovo zaživel. Tako je postal ( in še vedno je ) navdih za mnogo ljudi. In zaradi tega je Armstrong res velik, ne glede na vse. Ogromno dobrega je doprinesel tudi z ustanovitvijo fundacije Live Strong, ki je pomagala nešteto ljudem, ki bolehajo za rakom. Vse zgoraj našteto seveda ne opraviči njegovega početja. Gotovo se je zavedal kaj je počel in kakšne posledice bo prineslo, če ga dobijo….

Zgodba o heroju Armstrongu je tipično ameriška. Če bi bil Lance Evropejec zagotovo njegova zgodba ne bi bila enaka. Cestno kolesarstvo je v Evropi tradicionalen in popularen šport. Vsak narod ima svojega kolesarskega junaka, heroja. V Ameriki, ki se vsi podijo za bejzbolsko žogo, so cestno kolesarstvo jemali za postranski šport, s tem se ni praktično nihče ukvarjal, še več kolesarjem so se posmehovali ( to je napisal tudi Lance v svoji prvi knjigi ). Sedaj pa je v Ameriki, predvsem po zaslugi Armstronga dobro razviti šport. Imajo svoje ekipe, dirke, dokaj dobre tekmovalce. Vsem nam, ki spremljamo kolesarstvo je verjetno jasno, da se »mit o Armstrongu«, ni zgodil le zato, ker bi bil Lance tako silno željan kolesariti in zmagovati. Poleg vsega tega je zagotovo tukaj dejstvo, da so njegovi sponzorji videli veliko denarja. Družbe, kot so Nike, Track, Oakley seveda hitro izračunajo, da nekaj vloženih miljonov, z ogromnim dobičkom dobijo nazaj, če Lance zmaga eno pomembno dirko, kaj šele če zmaga največjo dirko na svetu – Tour de France.

Armstrong je za popularnost Toura in kolesarstva naredil veliko več, kot so Pantani, Merx, Indurian in še kdo skupaj. Bil oz. je še motivacija za miljone ljudi ne le v boju proti raku, ampak ljudje so se resnično spravili na kolesa in začeli športati. In to je to kar ga dela velikega in najboljšega, pa čeprav ga zdaj vsi obsojajo. In če je zdaj kolesarski šport zaradi njega bolj čist ( kar verjamem, da je ) in ne bomo čez nekaj let pisali istih zgodb, je Lance Armstrong res najboljše, kar se je lahko zgodilo cestnemu kolesarstvu. Vprašajte se, če je smiselno, da ga brišejo s seznama zmagovalcev ( meni se to zdi za organizacijo, kot je UCI precej debilno početje ) in jemanja nagrad za nazaj? In ali obtoževanje in pljuvanje po Armstrongu čemurkoli pomaga. Dejstvo je, da je Lance izgubil vse kar je imel. Zmage, zaupanje, svoje dostojanstvo. Ampak verjamem, da se bo pobral, kot se je pobral po raku in samo upam, da še ni rekel zadnje. Upam, da je to samo nek začetek, ki bo res prinesel spremembe ( pozitivne ) v športu.

GO LANCE! :)

PROJEKT 365 :)

Projekt 365 je fotografski projekt, kjer oseba naredi fotografijo vsak dan v letu. Kot nekakšen foto-dnevnik. Same sem že poskusila s tem, v 4.letniku srednje šole. Zanimivo je, ko npr., čez nekaj mesecev pogledaš fotografije in ponovno dobiš občutke preteklih dni. Predvsem pa se zaveš kako hitro čas beži. Na spomine dam veliko. Če je le mogoče vse lepe trenutke ujamem v fotografski objektiv. Prepričana sem, da ko mine nekaj časa fotografije dobijo neprecenljivo vrednost. Obožujem stare, še črno bele fotografije svoje babice, na katerih so moji predniki, nekatere nisem niti poznala, saj so nas zapustili že pred mojim rojstvom.
Za projekt 365 se večina ljudi odloči ob pričetku novega ( koledarskega ) leta. Sama novo leto nisem nikoli imela za nek mejnik, zato bom svoj Projekt 365 začela danes, ob začetku novega študijskega leta.

Zakaj se je dobro lotiti takega projekta:

• Vsi imamo radi izive, mar ne? Verjamem, da je vsakodnevno fotografiranje kar zahteven projekt, čeprav se sliši izjemno preprosto
• Postaneš boljši fotograf. Seveda, saj fotografiraš vsak dan ( vaja dela mojstra ). Prav tako bolje spoznaš svoj fotoaparat in njegove funkcije, kar posledično pomeni boljšo fotografijo.

Moj nasvet, da bo iziv lažji:

• Nosite svoj fotoaparat povsod. Ja, povsod. Kdaj je dovolj tudi mobilnik, ampak prava fotografija pride iz fotoaparata.
• Super je, če za vaš projekt vedo tudi ostali. Mene so tako velikokrat "rešili" domači z opozorilom: "Že imaš fotko za danes?", če ne bi kakšen dan kar pozabila na svoj projekt.
• Slike v svoj spletnik nalagajte dnevno. Če stvari počneš za nazaj, pride do zmede, glede datuma, ali pa ti dogodek preprosto uide iz spomina. Pa še slabo vest imaš zaradi svoje lenobe.

Včasih bo težko. Včasih se vam bo zdelo, da ni ničesar, kar bi lahko fotografirali. Prišli bodo dnevi, ko se vam bo fotografija zdela grda in neprimerna za objavo. Ampak se ne predajte. Naslednji dan boste morda, fotografijo videli povsem drugače in v njej našli kaj lepega.
Čez leto dni boste ponosni nase in na vse trenutke, ki vam jih je uspelo ujeti in iz njih narediti nepozabne spomine. :)

Prvo fotografijo pa vam prilagam k objavi. :)