V zavihku Kaj sem
se ta mesec novega naučila, bom mesečno objavila stvari, ki so za mene nove in ki se mi zdijo, da bi
zanimale tudi vas. Prav rada se ob koncu meseca sprehodim skozi svojo
popisano beležnico in ugotovim koliko novega, zanimivega in poučnega sem skozi
mesec izvem.
Tole
so najbolj zanimivi podatki, ki sem sem jih izvedela junija 2013:
Da je plišasta
igračka lev, ki ga dobi kolesar, ki osvoji rumeno majico na Tour de Francu darilo,
glavnega sponzorja dirke, finančne institucije Le Crédit Lyonnais (LCL). LCL prihaja iz mesta Lyon, ki ima v svojem grbu leva. Zato se zmagovalcu podeli
leva. [ Zakaj podeljujejo ravno leva, sem
se spraševala že kar nekaj časa. Zdaj, ko imam odgovor, pa sem kar malo
razočarana. Pričakovala sem vsaj kakšno zanimivo legendo o tem. Kakorkoli Tour de France Lion is extremely
handsome ;) ;)]
Tour de France "levček"
Da je imel nekdanji
libijski voditelj Moamer Gadafiji skriti harem, v njem pa ženske za spolne
sužnje. Grozljiva pričanja teh deklet je v knjigi Les Proies: Dans le harem de Kadhafi (Plen: V Gadafijevem haremu)zapisala francoska novinarka Annick Cojean.
Da je bila Jovanka
Broz pred poroko z Titom partizanka
v JLA, imela je čin majorja.
Da
imajo kokoši 5 krempljev!Hahahah,
vem sramota, da živim na vasi, pa to ugotovim po 20 letih.Trije so obrnjeni
naprej, eden nazaj. Peti pa je vraščen
nad tistim zadaj in sploh nima nobene funkcije.[ To sem ugotovila na petelinu. strange animals :) ]
V tej objavi bo govora o zelo lepem filmu. Prvič sem ga gledala pred približno letom dni.
Popolnoma me je prevzel. Naslova si nisem zapomnila, zato je bilo moje iskanje
zaman. Tudi Stric Google nikakor ni našel iskanega filma. Nekaj dni nazaj sem
po naključju zopet naletela nanj. August
Rush. Tako je naslov filma.Govori o
moči glasbe. Prepričana sem, da bo vsem, ki imate radi glasbo segel do
srca. Film vam res toplo priporočam.
Zgodba se začne v New Yorku, ko se mlada violončelistka Lyla Novacek in kitarist v
neki glasbeni skupini Louis Connelly zaljubita na prvi pogled. Preživita
noč skupaj in Lyla zanosi. Njen strog oče se zboji za hčerino glasbeno
prihodnost in nasprotuje hčerini zvezi z Louisom in ji predlaga, da se otroka
znebi. Po prepiru z očetom Lyla doživi nesrečo in prezgodaj rodi. Njen oče
dogodek izkoristi v svojo prid in hčeri reče, da je njen sin umrl. V resnici pa
ga da v posvojitev v sirotišnico. Lyla se skupaj z očetom odseli v Chicago.
Luisa pa ne vidi več.
Zgodba se nato po enajstih letih nadaljuje v sirtošnici,
kjer je Lylin in Louisov sin Evan. Deček
ima izjemen glasbeni talent in je prepričan, da ga bosta prava starša našla, če
ga bosta slišala prek njegove glasbe. Znak, da ga že 11 let nista našla, mu
pravi, da mora zapustiti sirotišnico, ker ga starša tu ne slišita. In deček res
pobegne iz sirotišnice. Medtem Lylin oče umira in na smrtni postelji hčeri
prizna resnico o njenem sinu. Lyla se takoj odloči, da bo svojega sina našla in
odpotuje v New York. V tem času tudi Louis razmišlja, da bi zopet poiskal Lylo
in odleti v Chichago.
Evan po pobegu iz sirotišnice tava po ulicah New Yorka,
dokler ne sreča dečka, ki na ulici igra kitaro. Prosi ga če mu jo posodi. Ko
Evan zaigra na kitaro takoj pritegne mimoidoče in jih s svojih glasbenim
talentom popolnoma navduši. To opazi tudi tako imenovani Čarovnik, pod okriljem
katerega igra deček, ki je Evanu posodil kitaro. Čarovnik uči otroke iz ulice
igrati na inštrumente, da si zaslužijo vsakdanji kruh, kot ulični glasbeniki.
Evan se čarovniku zdi izjemen talent in si že mane roke, koliko bo z njim
zaslužil. Dečka celo preimenuje v
Avgusta Rusha, ker naj bi bilo ime bolj udarno za glasbenika, predvsem pa
zato, ker dečka išče policija, ker je pobegnil iz sirotišnice. Čarovnik ve, da
če dečka najde policija, da se lahko od mastnega zaslužka poslovi. Vendar Evanu
kljub temu uspe pobegniti.
Louis pride v Chichago in pozvoni na Lylinih vratih, kjer
živi skupaj s sostanovalko, ki je ravno na medenih tednih. Ker obeh ni se obrne
na sosede. Nekdo od njih Lylo zamenja z njeno prijateljico in Louisu preda
napačno informacijo, da je Lyla na medenih tednih. Louis strt odpotuje v New
York, na kraj kjer sta se z Lylo prvič videla. Lyla medtem išče svojega sina in
čuti, da mora igrati na svoje violončelo, saj je tudi ona prepričana, da jo bo
njen sin slišal. Po pobegu od Čarovnika se Evan zateče v cerkev, kjer prepoznajo
njegov glasbeni talent. Župnik ga odpelje na prestižno glasbeno univerzo Juilliard,
kjer se je učila tudi Lyla. Nadarjenega dečka takoj sprejmejo. Juillard vsako
leto pripravlja koncert na prosten na
katerem bo igrala tudi Lyla, kot vrhunec večera pa bi zaigral ta čudežni deček.
Na večer koncerta tudi Louis zopet igra s svojim bendom.
Lyla med tem tudi že zaključuje svoj nastop in zapušča prizorišče koncerta. Ko Evan začne igrati se nekaj v njej
premakne in začne korakati proti odru. Evano glasbo zasliši tudi Louis in se
odpravi na prizorišče koncerta. Tako Lyla, kot Louis hodita proti odru, kjer
igra njun sin. Pod odrom se tudi prvič srečata po enajstih letih. Ob koncu
nastopa se Evan prikloni in zagleda Lylo in Louisa. Zaveda se da sta to njegova
starša in da jih je njegova glasba ponovno združila.
Bistvo
zgodbe je da je glasba tisto nekaj, kar
lahko združuje. V tem primeru je bila združena družina. Zavedam se, da vam
z opisom nisem pričarala take čarobnosti, kot je prikazana v filmu. Prvo zato,
ker še sama ne znam dobro zapisati vseh
občutkov, ki sem jih doživela ob filmu. Drugič pa zato, ker glasba govori sama zase in so besede
odveč. Če želite doživeti čarobnost glasbe in filma si morate film
enostavno ogledati. Obljubim da je od prve do zadnje minute vreden ogleda.
Predstavitev filma:
Misel,
ki mi je bila pri filmu najbolj všeč:
Pesem,
ki me je v filmu najbolj pritegnila:
Tonight the sky above Reminds me how to love Walking through wintertime Where the stars all shine The angel on the stairs Will tell you I was there Under the front porch light On a mystery night
Svojo prvo objavo posvečam zmagovalcu jubilejne stote Dirke po Franciji. Christopherju Froomeu. Že pred samo dirko je poleg Alberta Contadorja veljala za največjega favorita. Na začetku se mi pravzaprav ni zdel nič posebnega. Mislila sem si nekako takole: » Zmagal bo Tour de Franc in postal tak, kot je Bradly Wiggins – samovšečen, nadut Anglež!«. Ampak sem se zmotila. In prav zato, ker me je prepričal s svojim izjemnim karakterjem in skromnostjo mu posvečam prvo objavo.
Lepi dresi ekipe Sky
Christopher Froom se je rodil 20. maja 1985 v Nairobiju v Keniji, mami Jane ( njeni starši so emigrirali iz Anglije ) in očetu Clive ( nekdanji angleški hokejist ) in se tako pridružil že dvema starejšima bratoma Jonathanu in Jeremyu. Po končani osnovni šoli ( Band School in Nairobi ) se je, kot 14-letnik preselil v Južno Afriko, kjer je obiskoval St John's College in Johannesburgu. Nato je še dve leti študiral ekonomijo na Johanesburški univezi.
Njegova kolesarska pot se je začela pri njegovih dvanajstih, ko ga je mati prvič peljala na kolesarsko dirko, kjer je spoznal profesionalnega kolesarja in nato njegovega mentorja David Kinjah. Skupaj sta trenirala, predvsem gorsko kolesarstvo na podeželskem visokogorju severno od Nairobija. S cestnim kolesarjenjem se je začel ukvarjati v Južni Afriki, bil je izrazit hribolazec. Leta 2006 je predstavljal Kenijo na Svetovnem kolesarskem prvenstvu v avstrijskem Salzburgu, v kategoriji pod 23 let. Iz Južne. Na začetku vožnje na čas je trčil v uradnika in padel. Kljub temu je končal na 36 mestu. To tukaj je dirkal s Kenijskim potnim listom, spomladi leta 2008 pa je pridobil britanski potni list, saj je potomec angleških priseljencev.
Leta 2008 se je pridružil ekipi Barloworld. S to ekipo je prvič dirkal na prestižnih klasikah, kot so Paris-Roubaix, Fleche-Wallone, Amstel Gold in Liege-Bastogne-Liege. To izkušnjo je opisal, kot : » To so res nenavadni občutki, saj sem te dirke do sedaj spremljal le po televiziji in o njih bral le v revijah.«
V juliju leta 2008 je zaradi bolezni izgubil mamo. Nekaj tednov za tem je bil uvrščen v ekipo za Tour de Franc. Tako v gorah, kot v vožnji na čas je pokazal izjemen talent. Istega leta pa je na stopničkah končal tudi Giro d’Appennino, v Italiji.
Leta 2010 se je pridružil ekipi Sky, katere član je tudi sedaj. Ko je prišel v ekipo je vodstvo menilo, da je Christopher » kot diamant, ki ga je potrebno še malo oblikovati«. Trenerjem ekipe Sky je delo več, kot odlično uspelo, saj je že leto za tem, ko je prišel v ekipo končal špansko Vuelto na drugem mestu. Leta 2012 je kot glavni pomočnik Bradleyu Wigginsu pomagal do zmage na Tour de Francu, sam pa konča na drugem mestu.
Leto 2013 bo Chrisu zagotovo ostala v najlepšem spominu. Pred včerajšno zmago na Tour de Francu je zmagal še Tour de Oman, Dirko po Romandiji, Kriterij Dauphine, na drugem mestu pa je končal dirko od Tirenskega do Jadranskega morja. Mogoče mi ga je bilo na začetku letošnjega Toura malo žal, da ni zmagal že lani ( saj je bil očitno boljši od Wigginsa ), vendar sem po tehtnem premisleku ugotovila, da je boljše, da je zmagala letos. Stota dirka po Franciji si zasluži zmagovalca v pravem pomenu besede. In to Christofer Froome definitivno je. Dirkač in zmagovalec v pravem pomenu besede. Zelo lepa gesta se mi je zdela, ko je celotna ekipa Sky-a včeraj na zadnji etapi prišla v cilj skupaj in objeta. Izjemno ganljiv je bil tudi Chrisov govor na zmagovalnem odru, kjer se je zahvalil praktično vsem: celotni ekipi, navijačem, prijateljem in zaročenki. Spomnil se je tudi umrle mame, kateri je posvetil zmago. Predvsem pa je poudaril vsem, da bo ta rumena majica na njegovih ramenih ostala zavedno. Njegova neverjetna sproščenost, umirjenost in skromnost so poleg izjemnega talenta gotovo njegove največje vrline. Upam, da bo tak tudi ostal. Kako izjemna osebnost je zmagovalec 100. dirke po Franciji lahko razberete tudi iz besed Slovenca Davida Rožmana, ki je del spremljevalne ekipe Sky-a. Froome pa je bil tudi že v Sloveniji, na Davidovi poroki,
kjer ga je najbolj navdušil sončni zahod na Šmarjetni gori. Chris pa se ob
druženju s svojim maserjem naučil tudi nekaj besed v slovenščini.
Na zgornji povezavi si lahko ogledate potek zadnje etape stote Dirke po Franciji. Od 4:48 minute naprej pa lahko pogledate Froomove besede o »njegovem Touru«.
